Ta zapis je začel nastajati že kakšno leto nazaj. Najprej bolj v šali, potem pa so bolj zabavne točke začele izgubljale na pomenu in so jih zapolnili bolj resni zapisi. Danes s tabo tako delim svoj pogled na lepotno skupnost in na tiste stvari, ki jih po mojem mnenju lepotne blogerke – vključno z mano – ne bi smele početi.
1) Testiranja na dah
Odpiranje PR paketa v ponedeljek in objava na blogu/družbenih omrežjih v petek? Če gre za tekočo šminko ali bronzer, ja – jaz si na primer lahko mnenje o šminki ustvarim v nekaj dneh. Kaj pa nega kože? Na prste obeh rok ne morem prešteti vseh sodelovanj z znamkami, ki sem jih izgubila, ker se nisem bila pripravljena držati njihovih rokov, saj so oceno izdelkov za nego kože pričakovali v nekaj tednih. Mislim, da lahko v nekaj tednih ocenim odstranjevalec ličil, morda tudi kakšno masko, po večini pa vse ostalo – sploh pa izdelki z aktivnimi učinkovinami – potrebuje vsaj dva meseca testiranja, raje še kakšen teden več, kot manj. Znamke sicer raje vidijo, da ocene napišemo hitro, vendar pa površna mnenja po mojem mnenju ne koristijo ne bralkam, ne blogerkam.
2) Poplava plačanih objav / sodelovanj
Da ne bo pomote – proti plačanim objavam nimam nič, dokler znamka plačuje le prostor na blogu in čas blogerke, da torej lahko blogerka izrazi tako ali drugačno mnenje o izdelku ali znamki. Če pa znamka plačuje za to, da blogerka napiše pozitivno mnenje, potem se tu zame zgodba konča. Insta Stories, kjer ne morem nikjer ne desni strani klikniti na naslednji story, ker je označenih 432 znamk, blogi, kjer nikjer ne najdem nobene negativne ocene, posiljeno vključevanje izdelkov v objave …. uf, koliko je tega. Nekaj časa me je jezilo, zdaj pa pač pogledam stran. In nikoli več ne zaupam (ampak baje je to povezano z mojim nebesnim znamenjem – nekoč mi je bilo rečeno, da nismo vse tako zamerljive).
3) “To rabiš”
Stavek, ki sem ga sama še kako rada izrekla, potem pa sem se kakšno leto nazaj ujela in se od takrat trudim, da ga iz mojih ust ne slišiš več. Včasih me kakšen izdelek res navduši in takrat želim svoje navdušenje deliti z vsem svetom in želim, da bi vsi kupili ta izdelek in videli, kako fantastičen je. Ampak – ga rabiš? Razen osnovnih potreb, kot so zavetje, hrana, toplota in podobno, v resnici ljudje ne “rabimo” ničesar – nova tekoča šminka pa je sploh zelo, zelo nizko na tem seznamu.
4) “Tega ne kupi”
Alternativa “to rabiš” stavku je “tega ne kupuj”. Vsakdo ima svojo specifično kožo, svoje specifično lasišče, želje in potrebe. Če nekaj meni ni všeč, ti bom to povedala – povedala ti bom tudi, zakaj ti tega ne priporočam. Ampak če misliš, da je ta nakup zate dober – go for it, jaz nisem tista, ki ti bom rekla, da tega ne kupuj. Moje mnenje je samo moje mnenje in verjamem, da znaš misliti z lastno glavo in na podlagi mojih izkušenj presoditi, ali bo morda izdelek tebi vseeno ustrezal. Če izdelek za moje mastno lasišče ni dober, bo morda za tvoje suho lasišče odličen. Če ima šminka zame premočen vonj po vaniliji, bo morda to najljubša šminka ljubiteljice tega vonja. Če želiš kupiti nek izdelek samo zato, ker ga uporablja tvoja najljubša YouTuberka, imaš do tega vso pravico – in nobena lepotna blogerka ti ne bi smela reči, da tega ne kupuj, ali pa te zaradi tvojega mnenja zmerjati z ovco.
5) Prikrivanje dejstev
Tu je kategorij kar nekaj, ampak se bom potrudila, da ne bom dolgovezila. Če o serumu za 50 € berem, da lepo diši in je steklenička čudovita, me to ne zanima kaj prida – zanima me, kaj je naredil za kožo blogerke? Če nič ne piše, potem sklepam, da blogerka prikriva dejstvo, da ni naredil ničesar. Enako velja za prikrivanje sodelovanj z znamkami. V tujini je to urejeno z zakoni in mora biti sodelovanje jasno označeno, pri nas pa… kakor pač komu v danem trenutku paše. Sama sicer ne pišem nekih dolgih pojasnil, je pa v vsakem blogu jasno zapisano, za kaj gre – bodisi “sem kupila” ali pa “v sodelovanju z znamko XY”, “sem v PR paketu našla…” in podobno. Zdi se mi fer, da znate bralke postaviti moje besede v ustrezen kontekst. Sicer sem o tem govorila že v prvi točki, torej nimam nič proti plačanim sodelovanjem, ampak do bralk in bralcev je pošteno, da so ta ustrezno označena.
Mislim, da vse blogerke delamo napake – smo samo ljudje in tudi iz napak se nekaj naučimo. Zdi pa se mi prav, da z bralkami in sledilkami vzpostavimo zaupanja vreden odnos, ki temelji tudi na upoštevanju zgoraj navedenih pravil, ki bi se jih po mojem mnenju morale držati vse. Kakšno pa je tvoje mnenje?
Do naslednjič, ostani čudovita!
*Slike v objavi sem naključno izbrala iz arhiva in niso vezane na vsebino objave*
