Zakaj ti nikoli nisem (in nikoli ne bom) pokazala svoje lepotne zbirke?

Vsake toliko je čas za kakšno objavo, ki je s kozmetiko in lepoto povezana na malo drugačen način. Danes je ta čas. Prošnje za to, da pokažem celotno zbirko ličil, so ene najpogostejših, ki jih od bralk dobivam preko raznih družbenih omrežij in nanje vedno odgovorim da hvala, ampak ne hvala. Zakaj?

Za trenutek poglejva zgornjo fotografijo. To je fotografija iz mojega prejšnjega blog zapisa, v katerem ti predstavljam novosti, ki sem jih dobila ali kupila v preteklem mesecu. Večinoma se razmerje med tem, kaj dobim in kaj kupim, giblje nekje okrog 80 % – 20 %. Ko sem z bloganjem začela, je bilo seveda drugače in sem praktično vse izdelke kupila sama. Ni mi bilo težko – in še danes mi ni – saj blogam iz veselja do vsega lepega, ne zato, da kopičim izdelke, ki bi sicer zadoščali za nekaj povprečnih življenj.

Če se še za trenutek pomudiva pri tej fotografiji, ti lahko povem, da sem se potrudila in (po svojih najboljših močeh) seštela vrednost izdelkov na fotografiji. Brez popustov, akcij in podobnega je vrednost teh izdelkov 570 €. Reciva skupaj, počasi – 570 €, torej polovica povprečne slovenske plače. Če pomnoživa z 12 meseci, prideva na približno 6.800 € – torej šest slovenskih povprečnih plač. Se ti zdi to, da za lepotne izdelke porabiš pol vsega, kar zaslužiš, nekaj, k čimer bi morala stremeti?

Meni tudi ne.

Pa da se razumeva – v Sloveniji je ogromno blogerjev in blogerk, ki bi lahko v takšno enako objavo vključili toliko izdelkov, da bi se znesek vsaj potrojil, morda celo podeseteril. Sama pogosto, kadar lahko izbiram, kljub možnosti izbora več izdelkov v svoj PR nabor vključim samo tiste, za katere vem, da je bolj verjetno, da mi bodo všeč in jih bom bolj verjetno tudi uporabljala, ker pač menim, da enkraten swatch črne šminke dejansko ni vreden tega, da potem ta ista šminka svojo žalostno smrt doživi nekje v globokih kotičkih mojih omar, saj je sama ne uporabljam, pa tudi moje prijateljice si je ne želijo. O tem, koliko dela je potrebnega za eno samo objavo, je pisala Ana *tukaj* in Melita *tukaj* in mislim, da je povsem jasno, da prav vsak izdelek, ki ga blogerke dobimo, žal na blogu ne pride na vrsto.

Lepotne blogerke imamo to srečo, da lahko sodelujemo z različnimi podjetji, preizkušamo različne izdelke, prve odkrivamo nove trende in pogosteje kot ne to počnemo brezplačno, ali pa smo za to celo plačane. Sama sem izredno hvaležna, kadar se podjetja spomnijo name in še bolj sem vesela za kolegice, ki z bloganjem služijo svoj kruh – kar sicer ni in nikoli ni bil moj cilj, ampak to je že diskusija za kdaj drugič. Ampak to, da imamo nekatere od nas v svojih zbirkah 200 šmink, 30 tekočih podlag in 100 lakov za nohte, ne pomeni, da jih potrebuješ tudi ti. Želiš nekaj razlogov?

1) Prepričana sem, da zjutraj kdaj hitiš in želiš ličila nanesti kar najhitreje. Si lahko predstavljaš, da bi v tistem trenutku pomislila na “točno tisto” perfektno rdečo šminko, potem pa bi jo naslednjih 10 minut iskala v predalu? Če imam sama v mislih točno določeno šminko, jo moram poiskati en večer prej – kot šolarček, ki si pripravila oblačila za naslednji dan.

Verjemi, da tega stresa ne potrebuješ.

2) V mojih objavah boš pogosto našla primerjave različnih odtenkov. Včasih lahko za en odtenek šminke najdem tri identične drugih znamk. Tebi to pomaga, saj lahko tako za to barvo izbereš formulo, ki ti najbolj ustreza, ali pa morda cenovni razred, v katerem se raje giblješ. Veš, kaj to pomeni zame? Da imam štiri praktično popolnoma enake šminke.

Jaz jih imam z razlogom – ti pa jih ne potrebuješ.

3) Ličila imajo omejen rok trajanja. Ja, kot jogurt ali sir, tudi ličila sčasoma postanejo slabša (se posušijo, začno drobiti oz. spremenijo konsistenco), nato pa celo nevarna (to najlažje spoznaš po spremenjenem vonju ali barvi). Čisto na vsakem kosu kozmetike, ki ga kupiš, je spodaj odtisnjeno število mesecev, za katere ti proizvajalec garantira, da je izdelek po odprtju varen. Po tem odgovornost prevzemaš sama. Problem je v tem, da pri kosu sira vedno jasno vidiš, kdaj je plesniv in mora v smeti – kaj pa recimo pri šminki? Si prepričana, da je tisto, kar nanašaš na sluznico, varno? Iz tega razloga večino starih ličil swatcham le na rokah – v zbirki imam torej stara ličila, ki jih ne morem uporabljati in zavzemajo svoj prostor le zato, da lahko pripravim primerjave.

Starih in neuporabnih ličil ti pač ne potrebuješ.

V letošnjem letu sem sama postavila dva jasna cilja, s katerima želim videti, koliko ličil in koliko negovalne kozmetike dejansko porabim v enem letu. To bo tudi tema letošnjega Blogmasa (ki je trenutno še zelooooooooo daleč), saj sem kot prava piflarka zastavila nekaj projektov in nekaj hipotez, zato verjamem, da bo tematik več kot dovolj za kar nekaj objav. Medtem lahko prebereš več o mojem “project pan” – izdelkih, ki jih želim porabiti v letošnjem letu *tukaj*, že v naslednjem tednu pa s kolegico blogerko pripravljava novo zanimivo sodelovanje na to temo.

Če torej povzameva – prosim, naj tvoj cilj ne bo ustvarjanje ogromne zbirke ličil. Ne pozabi, da so ogromne zbirke, ki jih vidiš v blog objavah in na YouTubu večinoma sestavljene iz PR izdelkov, saj si večina žensk nikoli sama ne bi kupila toliko izdelkov – in tudi ti jih ne potrebuješ. Dovoli blogerkam, da namesto tebe testiramo 30 različnih odtenkov korektorjev in preizkušamo 10 skoraj identičnih dnevnih krem, nato pa presodi, kateri izdelki so zate najboljši in kupi samo te. Kupi izdelke, ki te očarajo, ne tistih, za katere se ti zdi, da jih potrebuješ le zato, ker jih imajo tudi vsi drugi. Verjemi, da si boš na dolgi rok hvaležna za svoje odločitve. Sama menim, da bi z objavo videa ali fotogafij svoje zbirke prispevala k problemu, ne k rešitvi, zato tega nikoli ne bom storila.

Se strinjaš z mano? Vesela bom tvojega mnenja. Do naslednjič, ostani čudovita!

This post is also available in: English