Danes želim s teboj deliti zelo oseben del svojega življenja, hkrati pa ti želim pokazati, kako lahko narediš doma narejene božične čestitke z ličili, ki jih imaš skoraj gotovo že doma. Sama še vedno pišem božične čestitke, še lani pa sem jih pisala veliko, veliko več. O tem bom spregovorila danes.

Za izdelavo teh čestitk potrebuješ: papir, gobice za nanos ličil, svinčnike za oči in ustnice ter lake za nohte. Uporabiš lahko kateri koli papir, sama pa sem izbrala nekoliko bolj debelega, da lak za nohte ni pronical skozenj. Vsaka čestitka mi je vzela 15-20 minut časa, kar pomeni, da jih lahko narediš kar nekaj, pa bodo še vedno pravočasno prišle v roke tistih, ki so jim namenjene.

Za prvo čestitko sem uporabila gobico za nanos ličil in tri različne plave lake za nohte, s katerimi sem ustvarila prelivanje barv. Potem sem z belim svinčnikom za oči zarisala zvezde. Na zvezde lahko s prstom ali čopičem naneseš tudi nekaj svetlikajočega senčila za oči, vendar ga potem ne pozabi fiksirati s prozornim lakom za nohte.

Zadnja leta sem za svojo babico pisala božične čestitke. Ker so se ji tresle roke in ni bila ponosna na svojo pisavo, je bilo to nekaj, kar sem z veseljem naredila zanjo. Kupila sem čestitke, šla k njej domov in skupaj sva dorekli tekst, ki sem ga nato pisala, pisala in pisala, dokler me niso bolele roke. Ker pa sva ob tem pili kavo in opravljali, so ure vedno kar poletele mimo.

Za to doma narejeno božično čestitiko sem uporabila gobico, natančno prirezano v trikotnik, s katero sem želela narisati božične zvezde. Sicer nisem nobena umetnica, vendar pa mislim, da je vseeno jasno, kaj naj bi te rože bile. Za dopolnitev praznega prostora sem uporabila srebrn lak za nohte.

Vsako leto sva imeli manjši prepir, komu bo pisala čestitke. Ker je bila sama zelo varčna (ampak samo za sebe, vsem drugim je vedno želela dati kar največ) in ni želela potrošiti preveč čestitk, je vedno želela ljudi črtati s seznama – jaz pa ji seveda tega nisem pustila. Na koncu sem morala vedno lagati, koliko so čestitke in znamke stale, saj je imela že pripravljenih 50 evrov. Ko sem ji povedala, da čestitke niti približno ne stanejo toliko, mi je denar stlačila v žep na hlačah in mi, ko da je to najina skrivnost, v uho zašepetala “potem si pa še ti kaj kupi”. Še daleč po mojem 30. letu mi je dajala žepnino, ker je to nekaj, kar pač babice počnejo.  Takšna je bila moja babi. Vedno je mislila na druge, vedno druge postavljala na prvo mesto, vedno je imela prijazno besedo za vsakogar.

V tretji čestitki sem trakove zarisala  s svinčnikom za oči, nato pa sem za okraske uporabila štiri različne lake za nohte. Mislim, da bi z majhnim čopičem (na primer za eyeliner) lahko na kroglicah ustvarila tudi kakšne posebne vzorce. Zaključila sem z dvema robovoma zgoraj in spodaj, ki čestitko povežeta v celoto.

11 aprila letos je moja babica za vedno zaprla oči po nenadni bolezni. Ker smo jo zaradi serije naključij skoraj izgubili že dve desetletji nazaj, sem hvaležna, da mi je bil ta dodaten čas z njo na tem svetu podarjen. Naučila me je ogromno o življenju. Vendar pa kljub temu nisem bila pripravljena na to, da jo izgubim. In tudi sedaj, več kot pol leta kasneje, še vedno jokam, ko pišem te vrstice. Bila je ena mojih najboljših prijateljic in vedno, vedno sem se lahko zanesla nanjo in upam, da tudi ona name. Zelo sem jo imela rada in vsak dan jo pogrešam. Še zdaj vsako noč, ko mali M. že trdno spi, dobi zadnja poljubčka v dnevu. Enega od mamice, enega pa od prababice, ki na vse nas pazi od nekje daleč, daleč stran. Srečna sem, da sta imela vsaj eno leto skupaj na tem svetu, hkrati pa neskočno žalostna, da ga ne bo videla odrasti. 

Zadnjo čestitko sem naredila samo z lakom za nohte. Plavi lak sem uporabila za ozadje, gobico, prirezano v diamant pa za drevo. Nato sem nekaj bolj praznično obarvanih lakov za nohte uporabila za dekoracije božičnega drevesca.

Danes so bile te čestitke ustvarjene v spomin moji babici. Čas, ki bi bil sicer namenjen najinemu druženju, sem uporabila za ustvarjanje in mislila nanjo ob vsakem potegu s čopičem in vsaki zarisani črti. Mama Ana, pogrešam te. Te čestitke so zate in spomin na najino posebno vez, ki zame nikoli ne bo zbledela. 

Do naslednjič, ostani čudovita. In danes še posebej tesno objemi vse, ki jih imaš rada.