Leta 2016 je Trump zavzel Belo hišo in z njim je prišlo tudi novo dno. No, nekaj novih… dnov? Dni? Dnevov? Pa ne govorimo o ameriški politiki, govorimo o tem, kaj je bilo prej nedopustno, pa je potem postalo dopustno, kako so se premaknile meje kulturnega govora in kako so se hkrati premaknile meje sovražnega govora. Ob tem se je bistveno povečalo tudi število antisemitskih, neonacističnih in fašističnih organizacij v ZDA, ki so kar naenkrat našle svojega junaka. Ta jim je sporočal, da “stand back and stand-by” in, ob nasilju v Charlotsvillu poudaril, da so bili “fine people on both sides”. Eni od teh fine people so bili Proud Boys. Google it, če imaš dovolj močan želodec in živce. Junak razkola.
Pa kot da Trump in njegova “retorika” nista bila dovolj, in je nekaj časa podpihoval sovraštvo samo čez lužo, se je še pred iztekom mandata temu pridružil še COVID. Ironično je Trump zagovarjal cepiva, poudarjal vodenje ZDA v izdelavi in dobavi cepiv, a vendarle se je konzervativizem izenačil z cepivo=zlo. Ko se je to prelilo v Slovenijo, je bila oblast seveda ravno prava in ravno dovolj pripravljena. Kako se je to končalo, vemo.
A tudi zdaj, ko je koronavirus večinoma res mimo in ko naše potrpljenje testira nova vlada, je vse drugače, kot je bilo. Kar naenkrat je širiti dezinoformacije po družbenih omrežjih nekaj, česar se noben več ne sramuje. Bolj je obskurno, bolj je enigmatično; bolj je smešno, bolj smo ovce vsi, ki tega ne razumemo. Če ima video, ki ga nekdo deli, na YouTube le 200.000 ogledov, to ni zato, ker ga ljudje že po opisu pripoznajo kot totalno bedarijo, ampak zato, ker je le za posvečene iskalce resnice.
Oh, please. Tiste, ki mi sledite na Instagramu, lahko tu vizualno dodate še moje zavijanje z očmi.
In ker je z odhodom koronavirusa zmanjkalo boogiemanov, zdaj podpihovalci nestrpnosti in sovraštva iščejo nove skupine, na katere lahko prilepijo to etiketo demonov, ki jo očitno nekdo mora nositi, sicer kot družba ne moremo funkcionirati. Tako smo ta teden prišli na spolno vzgojo, na WHO (“ki nam že od korone dalje laže in bi ti dokazala to z linki ampak nimam linka ker vlade vse brišejo”), pa od tam kar na lepem ponovno na slavno trifekto otroci-LGBTQIA+-pedofili. Kakšna je korelacija med tem, da otrok razume razlike med spoli, pa da razume funkcije svojih organov, da mladostnik razume varno spolnost, da najstnik razume opcije zaščite, ter LGBT+ ali pedofilijo, mi ni jasno. Še po vseh bedarijah, ki sem jih prebrala danes, ne razumem. Zato sem se, kot vedno, zatekla k statistiki. Izvolite: https://lgbpsychology.org/html/facts_molestation.html
Skratka, ni nobenih podatkov, ki bi longitudinalno podkrepili kakršno koli povezavo med LGBT+ skupnostjo in pedofilijo. Nobenega statistično značilnega odstopanja. A vendarle potem tisti, ki jim ta dejstva niso všeč, najdejo na internetu random osebe (ki jih je seveda v današnji dobi neskončno) ki imajo “dejstva” in “dokaze”. A žal ta dejstva in dokazi zdržijo samo tako dolgo, kolikor dolgo zdržijo živci ljudi. Tako se takšni glasovi razuma, kot je na primer Alex Jones, v končni fazi znajdejo v položaju, ko jim porota naloži kazen, malo manjšo od milijarde dolarjev, zaradi njihovih laži. Podobna tožba je doletela tudi konzervativne Fox News, kmalu sledi Joe Rogan, pa še kdo. Kar nekaj naših influencerjev bo v veliki stiski, ko jim bodo odvzeli vodilne sejalce strahu.
Laž ima kratke noge. Umetno proizveden strah prav tako.
V svojo magistrsko, ki sem jo danes – mislim da prvič – delila na profilu, sem zapisala misel Schopenauerja: “Vsaka resnica ima tri faze. V prvi se ji posmehujejo, v drugi ji ostro nasprotujejo, v tretji postane samoumevna.” V vsaki dobi človeštva prihajamo do novih spoznanj, s tem do novih resnic. Najprej so bili manjvredni vsi, ki niso bili belopolti. Še v 40. letih prejšnjega stoletja se jim je – kar počez – pripisovalo nizek IQ in s tem nesposobnost in nevrednost enakosti v družbi. Pa seveda ženske – se spomnite, kdaj smo v Sloveniji dobile volilno pravico? Leta 1945! Nekatere naše babice so bile že polnoletne, pa še niso imele volilne pravice. Let that sink in. Pa danes? Res mislimo, da so ženske bolj nesposobne, manj inteligentne, manj dojemljive? Vsekakor plačna nesorazmerja še vedno sugerirajo “šibkejši spol”, pri čemer raziskave obremenitev redko zajamejo t.i. “mental workload” (žal prevod še iščem), ki ga ženske vlagamo v to, da družinska življenja tečejo nemoteno in preokupira velik del naših življenj. Ne upam si pomisliti, kako bi se kot hišica iz kart sesulo tisoče gospodinjstev, če bi ženske en dan rekle – izvoli dragi, zdaj pa ti za nekaj časa prevzemi vse, jaz pa bom hodila v službo in opravila le tisto, kar mi boš rekel.
Saj ne, da si to želim. Vseeno cenim nek približek normalnosti v svojem življenju.
Tako hitro, kot so pravice pridobljene, so lahko tudi izgubljene.
Verjetno ne rabim posebej poudarjati, da pravice dandanes niso nekaj samoumevnega. Če ne drugo, nas to uči primer Poljske in pravic do splava. Pa morda današnja zgodba o ginekologinji sredi “liberalne” Ljubljane, ki je zavrnila istospolno usmerjeno nosečo pacientko, z ugovorom vesti. Zaenkrat vzvodi pri nas za bolj zaščitene skupine delujejo, kaj pa za tiste, ki se morajo nehote pomikati ob robu družbe? Ste zasledili zgodbe o nasilju z letošnje Parade ponosa? Ni dovolj, da sami sebi rečemo – ej, to pa ni fer! Vsak od nas ima svoj glas in če mislimo resno, potem imamo dolžnost, da se naš glas sliši.
In tako sem jaz danes spet, kot že stokrat doslej, pustila, da je bil moj glas slišan. Vedno poudarjam, da je moja platforma namenjena temu, da me slišite, poslušate, in ne temu, da se slepo strinjate z mano. Z mnogimi imamo živahne diskusije in kadar popustim jaz, veste, da to vedno tudi javno delim. Diversi diversa putant, različni različno mislijo, in tudi jaz se kdaj motim. Vsekakor pa se ne motim, ko vam povem, da je potrebno vse ljudi obravnavati kot enakovredne in s spoštovanjem. Ne glede na njihov spol, versko, spolno, etnično ali drugo pripadnost.
Namesto zaključka
Skorajda neverjetno mi je, da lahko ob tem, ko imamo vse informacije le nekaj klikov stran, danes še vedno majhna peščica ljudi seje razdor in nestrpnost. Verjamem, da je v prihajajočih usmeritvah glede spolne vzgoje kaj, kar mi ne bo pogodu? Vsekakor. Mislim, da to ne bo dovolj in bo potrebna moja aktivna participacija? Definitivno. Ampak zaradi tega ne bom objavila, da (naj sploh zapišem??) je program naravnan tako, da učitelje spreminja v pedofile in otroke spodbuja h homoseksualnim odnosom. Bo vse skupaj morda čez 10-15 let le izgovor za tiste starše, ki bodo/bomo imeli LGBT+ otroke? Včasih jih je pokvaril hudič, zdaj pa jih bo WHO. Yes, pa imamo krivca.
Kot vedno – bodite razumni. Bodite kritični. Preverite, iščite, berite. Razmišljajte. Iskreno, na tej točki od vas to res pričakujem.
Hvala za potrpljenje ob tem razmišljanju.
Hvala! Da si!